Možnosti zdravljenja
Možnosti zdravljenja vključujejo nefarmakološke, farmakološke in druge ukrepe. Več o tem spodaj.
Zdravljenje prekomerno aktivnega sečnega mehurja (PASM) je pogosto povsem preprosto. Večina načrtov zdravljenja PASM vključuje preproste spremembe življenjskega sloga in tehnike treninga mehurja ter vaje za medenično dno, ki pomagajo okrepiti mišice medeničnega dna, ki podpirajo vaš mehur. Ti koraki vam lahko pomagajo učinkovito prevzeti nadzor nad težavami z mehurjem. Potrebno je pravilno in redno izvajanje.
Če težave kljub nefarmakološkim ukrepom še vztrajajo, vam bo zdravnik morda predlagal zdravljenje, ki lahko vključuje tudi zdravljenje z zdravili na recept.
Stopnja izboljšanja ob rednem jemanju zdravil se razlikuje od posameznika do posameznika. Lahko boste urinirali manjkrat, urin vam bo manjkrat uhajal in občutili boste manj urinske urgence. Simptomi pa le redko popolnoma izginejo samo z jemanjem zdravil.
Nekateri ljudje, ki ugotovijo, da jim zdravila pomagajo, začnejo razmišljati, ali jih morda lahko prenehajo jemati po določenem obdobju. Pogosto napačno prepričanje je, da ko dobite enomesečni recept, je to podobno kot pri antibiotikih, da lahko prenehate jemati zdravljenje in ste “ozdravljeni”. To ne velja za zdravila, ki zdravijo prekomerno aktivni sečni mehur in stresno urinsko inkontinenco, saj boste zdravila morali jemati dlje časa, zato vam bo zdravnik običajno predpisal ponovni recept.
Najboljši učinek boste dosegli, če boste zdravila jemali redno in sočasno izvajali tudi trening mehurja.
Zdravljenje z zdravili je na splošno učinkovito pri lajšanju simptomov, vendar lahko, tako kot vsa zdravila, tudi ta povzročijo stranske učinke. Če imate kakršne koli stranske učinke, je pomembno, da to takoj sporočite svojemu zdravniku. Morda bo prilagodil odmerek vašega zdravila ali – če bo potrebno – razmislil o drugih možnostih zdravljenja.
Prekomerno aktiven sečni mehur se običajno obvladuje z enostavnimi spremembami prehrane in življenjskega sloga, vajami za mišice medeničnega dna, treningom mehurja in predpisanimi zdravili. Vendar pa v manjšem številu primerov, če se simptomi ne izboljšajo, zdravnik priporoči druge možnosti zdravljenja, ki so na voljo. Te lahko vključujejo stimulacijo živcev, injekcije ali operacijo. Vaš zdravnik vam bo pojasnil morebitne koristi in tveganja vsakega posameznega postopka.
Med operacijo za stimulacijo sakralnih živcev se pod kožo vgradi majhna naprava, ki uporablja blage električne impulze za stimulacijo sakralnih živcev v spodnjem delu hrbta, kar popravlja napačen prenos signalov med možgani in živci, ki nadzorujejo funkcijo mehurja. Stimulacija ne povzroča bolečine in lahko izboljša ali uspešno zdravi urgentno inkontinenco in prekomerno aktiven sečni mehur pri ljudeh, ki niso imeli uspeha z zdravili ali spremembami življenjskega sloga.
Manj invazivna alternativa stimulaciji sakralnih živcev je stimulacija tibialnega živca. Ta postopek vključuje vstavljanje igle skozi kožo v bližini gležnja, da doseže
tibialni živec. Električna stimulacija teče skozi iglo in potuje vzdolž tibialnega živca do hrbtenjače, kjer se povezuje z živci, ki nadzorujejo mehur.
30-minutni postopek se običajno izvaja enkrat na teden 12 tednov, pri čemer mnogi bolniki občutijo izboljšanje simptomov PASM do šestega tedna. Tisti bolniki, ki se na zdravljenje odzovejo, bodo morda morali občasno (približno enkrat na tri tedne) prejemati zdravljenje za vzdrževanje izboljšanega stanja.
Injekcije vključujejo neposredno injiciranje zdravilne učinkovine v mišico mehurja, kar povzroči sprostitev in povečanje sposobnosti zadrževanja več urina, preden občutite potrebo po praznjenju mehurja; to pomeni manj epizod urgence in urgentne inkontinence. Učinek običajno traja do šest mesecev.
Kirurško zdravljenje je običajno predvideno za posameznike s hudimi simptomi, ki se ne odzivajo na druge možnosti zdravljenja ali katerih PASM je posledica zapore, kot je kamen, tumor ali druga ovira mehurja.
Povečanje mehurja (cistoplastika) uporablja lastno tkivo za povečanje mehurja. To omogoča mehurju, da shranjuje več urina.
Drug kirurški postopek, imenovan obvod urina, preusmeri sečevoda, ki potekata iz ledvic do mehurja, da obideta mehur in vodita to urina izven telesa skozi trebušno steno. Posledično urin ne teče v mehur, ampak se zbira v vrečki, ki jo nosimo na trebuhu (urostomska vrečka). Ta postopek se izvede šele po tem, ko vse druge možnosti zdravljenja ne uspejo.