»Prekomerno aktiven sečni mehur je nadloga, ki muči kar enega od šestih odraslih. Simptomi so moteči in pogosto porušijo normalno življenje osebe. Prekomerno aktiven sečni mehur otežuje ali celo onemogoča socialno življenje, lahko pa se zaradi njega pojavijo tudi težave pri spolnem življenju. Zaradi pretirane aktivnosti mehurja se tudi zmanjša delovna zmožnost, zaradi česar bolniki pogosto menjajo delovno mesto,« je za revijo ABC zdravja o tej dokaj pogosti zdravstveni težavi za začetek povedal Primož Tršinar, dr. med., specialist urologije, iz Splošne bolnišnice Novo mesto.
Bolezen zelo spremeni kakovost življenja posameznika. Kako? »Prisili ga, da se izogiba potovanjem zunaj svojega kraja in družabnim dogodkom. Tako rekoč vse dogajanje bolnika se zoži na iskanje najbližjega toaletnega prostora. Pogosto se začne krhati tudi partnerski odnos, saj se bolnik več časa ukvarja s potrebo po uriniranju in težavami, ki jih ta prinaša, kot pa z bližnjimi,« pojasnjuje dr. Tršinar.
Kako pogosta je ta težava? »Bolezen prizadene približno 400 milijonov bolnikov po svetu. Res pa je, da so simptomi lahko različno hudi. Pri približno eni od treh oseb s prekomerno aktivnim sečnim mehurjem je prisotna tudi urgentna inkontinenca. Bolezen v enaki meri prizadene ženske in moške.
Med spoloma torej ni razlik, te težave ima približno 17 % žensk in 16 % moških. Pri ženskah je sicer prekomerno aktiven sečni mehur štirikrat pogosteje povezan z uhajanjem vode kot pri moških. Pogostost teh simptomov pa se stopnjuje s starostjo.«
Kaj draži sečni mehur?
Pri prekomerno aktivnem sečnem mehurju ali na kratko PASM je razteznost mehurja zmanjšana, krčenje mišice mehurja se sproži že pri najmanjši polnjenosti. Bolniki imajo tako pogosto občutek močnega tiščanja na vodo. Ob tem pa izločijo le manjšo količino seča. Zaradi česa se sploh pojavi takšna pretirana aktivnost mehurja? »Vzrokov za prekomerno aktiven sečni mehur večinoma ne poznamo. Sicer pa je lahko sečni mehur bolj aktiven ob vnetjih spodnjih sečil, pri čemer bakterije dražijo sluznico sečnega mehurja.
Tudi nekatere pijače, na primer kava in energijske pijače, oziroma zelo začinjena hrana vsebujejo določene snovi, ki lahko povzročijo draženje. Dodatni dejavnik za draženje sečnega mehurja so tudi kamni v mehurju.
Sečni mehur pa lahko dražijo tudi različni dejavniki z zunanje strani in tako prispevajo k nujni potrebi po uriniranju. Težave z odvajanjem blata, pa tudi nekatere ginekološke težave, na primer prolaps ali tumorji na jajčnikih, lahko dražijo zunanjo stran sečnega mehurja in tako povzročijo nujno potrebo po uriniranju. Vendar pa v teh primerih ne govorimo o PASM,« pojasnjuje dr. Tršinar.
Treba je spremeniti način življenja
Bolnik si pri prekomerno aktivnem sečnem mehurju lahko najbolj pomaga sam z zdravim načinom življenja. Dr. Tršinar svetuje, da se izogibamo uživanju hrane in pijače, ki slabo vpliva na sečni mehur, kot so kava, pravi čaj, alkohol, sladkor, kokakola. Vnetja sečnega mehurja preprečujemo z vnosom zadostne količine tekočine (čajev za sečila), pomagajo lahko tudi probiotiki za sečila. K primernejšemu uriniranju pripomore tudi uživanje lahke hrane in redno odvajanje mehkega blata.
Pomemben je tudi trening sečnega mehurja (glejte Trening sečnega mehurja). Prepogosto uriniranje lahko negativno vpliva na sečni mehur, saj se njegova kapaciteta lahko počasi manjša in tudi sečni mehur se navadi, da je prazen.
Zdravljenje je torej zahtevno in dolgotrajno, zato je najbolje, če težave prepoznamo čim prej. Pri blažji obliki težav je zdravljenje namreč lahko uspešnejše. Ob sumu na težave z uriniranjem dr. Tršinar priporoča obisk pri osebnem zdravniku, urologu ali ginekologu, kjer ta z anamnestičnimi podatki in s pregledom določi vrsto oziroma obliko inkontinence. Zdravnik se tudi prepriča, ali ima nekdo težave samo zaradi prekomerno aktivnega sečnega mehurja ali pa je v ozadju še kakšna druga bolezen.
»Bolnik si pri prekomerno aktivnem sečnem mehurju lahko najbolj pomaga sam z zdravim načinom življenja. Zdravnik svetuje, naj se izogibamo uživanju in pitju hrane in pijače, ki negativno vpliva na sečnik, kot so kava, pravi čaj, alkohol, sladkor, kokakola.«
Primož Tršinar, dr. med.spec. urologije, iz Splošne bolnišnice Novo mesto.
Trening sečnega mehurja
Trening sečnega mehurja je pomemben ukrep, s katerim si pomagamo pri težavah. Z njim podaljšujemo vmesni čas med dvema odhodoma na malo potrebo. Ne gre na hitro, trening naj bo postopen, tako da v obdobju pol leta ta čas podaljšamo na dve do tri ure.
Če je naš začetni interval na primer petnajst minut, potem v štirinajstih dneh skušajmo ta čas podaljšati za pet minut, sčasoma pa za sedem minut. Če moramo malo potrebo opravljati vsako uro, poskušajmo vmesni čas podaljšati za petnajst minut.
S treningom bo sčasoma v mehur prišlo več seča in bo ta sposoben zadrževati večjo količino tekočine. Ob tem je priporočljivo izvajati tehnike za nadzor urgence, da s tem mehur umirimo in lažje zdržimo nekaj minut več.
Ena od teh tehnik je večkratno hitro stiskanje mišic medeničnega dna, ne da bi jih vmes popolnoma sprostili. Drugi način, s katerim si pomagamo, je pritisk na presredek. Na presredek lahko pritisnemo z roko ali pa se usedemo na zvito brisačo. Tako zmotimo refleks in mehur se preneha krčiti. Dobro je vedeti tudi to, da občutek urgence traja največ 30 sekund. Ko ta čas mine, mine tudi urgenca.
Reference:
ABC zdravja, revija 10-2019
https://www.abczdravja.si/reproduktivni-sistem-in-secila/nezadrzni-in-pogosti-pozivi-k-uriniranju/
URO_2020_0021_AB